Sestavljeni sklici zelo poenostavijo delo s podatki v tabeli, hkrati pa ga naredijo bolj intuitivnega, ko uporabljate formule, ki se sklicujejo na del tabele ali celotno tabelo. Ti sklici so še posebej uporabni zato, ker se obsegi podatkov v tabeli pogosto spreminjajo, sklici na celice za sestavljene sklice pa se prilagajajo samodejno. To zmanjša potrebo po vnovičnem pisanju formul, ko se dodajajo novi stolpci in vrstice v tabelo, brišejo obstoječi, ali pa ko se osvežijo zunanji podatki.

• Primer tabele s podatki o prodaji v oddelku

• Sestavni deli sestavljenega sklica

• Imena tabel in določitelji stolpcev

• Operatorji sklicev

• Določitelji posebnih elementov

• Sestavljeni sklici za kvalificiranje v izračunanih stolpcih

• Primeri uporabe sestavljenih sklicev

• Delo s sestavljenimi sklici

• Sintaksna pravila za sestavljene sklice

Primer tabele s podatki o prodaji v oddelku

Naslednji primer je tabela, na katero ki bo uporabljena kot primer v članku. Ta tabela je zasnovana na prodaji v oddelku, ki ima šest zaposlenih in ima najnovejše podatke o zneskih prodaje in provizijah.

 Celotna tabela (A1:E8)

 Podatki v tabeli (A2:E7)

 Stolpec in glava stolpca (D1:D8)

 Izračunani stolpec (E1:E8)

 Vrstica z vsotami (A8:E8)

 Na vrh strani

Sestavni deli sestavljenega sklica

Če želite učinkovito delati s tabelami in sestavljenimi sklici, morate najprej razumeti kako ustvariti sintakso sestavljenih sklicev, ko ustvarjate formule. Sestavni deli sestavljenega sklica so prikazani v spodnjem primeru formule, ki sešteje skupne zneske prodaje in provizij:

 Ime tabele je pomensko ime, ki ga podate za sklicevanje na dejanske podatke v tabeli (razen vrstice z glavami in vrstice z rezultati, če obstajata, če obstajata).

 Določitelj stolpca je izpeljan iz glave stolpca in je oglatih oklepajih, sklicuje se pa na podatke v stolpcu (razen na glavo in vsoto stolpca, če obstajata).

 Določitelj posebnega elementa je način za sklicevanje na določene dele tabele, kot je na primer Vrstica z vsotami.

 Določitelj tabele je zunanji del sestavljenega sklica, ki je obdan z oglatimi oklepaji in sledi imenu tabele.

 Sestavljeni sklic je celoten niz, ki se prične z imenom tabele in konča z določiteljem tabele.

 Na vrh strani

Imena tabel in določitelji stolpcev

Vsakič, ko vstavite tabelo, Microsoft Office Excel ustvari privzeto ime tabele (Tabela1, Tabela2 in tako naprej) na globalni ravni ali obsegu delovnega zvezka. Ime lahko preprosto spremenite, tako da je bolj pomensko. Če želite na primer spremeniti ime Tabela1 v ProdajaOddelka, lahko uporabite pogovorno okno Uredi ime. (Na kartici Načrt v skupini Lastnosti uredite ime tabele v polju Ime tabele.)

Ime tabele se sklicuje na celoten obseg podatkov v tabeli, razen vrstic z glavami in rezultati. V Primeru tabele s podatki o prodaji v oddelku, se ime tabele, ProdajaOddelka, sklicuje na obseg celic A2:E7.

Podobno kot imena tabel, določitelji stolpcev predstavljajo sklic na celoten stolpec s podatki, razen glave in vsote stolpca. V Primeru tabele s podatki o prodaji v oddelku, se določitelj stolpca, [Regija], sklicuje na obseg celic B2:B7, določitelj stolpca, [ComPct], se sklicuje na obseg celic D2:D7.

 Na vrh strani

Operatorji sklicev

Za dodatno prilagodljivost pri določanju obsegov celic, lahko uporabite naslednje operaterje sklicev za sestavljanje določiteljev stolpcev.

 Na vrh strani

Določitelji posebnih elementov

Za dodatno prikladnost lahko posebne elemente uporabite tudi za sklicevanje na različne dele tabele, kot je na primer vrstica z vsotami, saj se boste v formulah tako lažje sklicevali na te dele. V nadaljevanju so navedeni določitelji posebnih elementov , ki jih lahko uporabite v sestavljenih sklicih:

 Na vrh strani

Sestavljeni sklici za kvalificiranje v izračunanih stolpcih

Ko ustvarite izračunani stolpec, običajno uporabite sestavljeni sklic za ustvarjanje formule. Ta sestavljeni sklic je lahko nekvalificiran ali popolnoma kvalificiran. Če želite na primer ustvariti izračunani stolpec z imenom ZnesProviz, ki izračuna znesek provizij v evrih, lahko uporabite te formule:

Splošno pravilo, ki ga morate upoštevati je: če uporabljate sestavljene sklice znotraj tabele, kot na primer pri ustvarjanju izračunanega stolpca, lahko uporabite nekvalificiran sestavljeni sklic, vendar pa če uporabite sestavljeni sklic zunaj tabele, boste morali uporabiti popolnoma kvalificiran sestavljeni sklic.

 Na vrh strani

Primeri uporabe sestavljenih sklicev

Obstaja več načinov, na katere lahko uporabite te poseben elemente in jih kombinirate z imeni tabel in sklici na stolpce, kot to prikazujejo naslednje informacije:

 Na vrh strani

Delo s sestavljenimi sklici

Pri delu s sestavljenimi sklici, razmislite o tem.

Uporaba funkcije Samodokončanje formul  

Morda boste opazili da je funkcija Samodokončanje formul zelo uporabna, ko vnašate sestavljene sklice in da z njo zagotovite uporabo pravilne sintakse. Če želite več informacij, si oglejte Uporaba samodokončanja formule.

Odločanje, ali naj ustvarite sestavljene sklice za tabele v polizboru  

Privzeto, pri ustvarjanju formule, s klikom obsega celic v tabeli naredite polizbor celic in samodejno vnesete sestavljeni sklic namesto obsega celic v formulo. S polizborom si zelo olajšate vnašanje sestavljenih sklicev. To obnašanje lahko vključite in izključite tako, da potrdite oziroma počistite potrditveno polje Uporabi imena tabel v formulah v odseku Delo s formulami kategorije Formule v pogovornem oknu Možnosti.

Pretvarjanje obsega v tabelo in tabele v obseg  

Ko pretvorite tabelo v obseg, se vsi sklici na celice samodejno spremenijo v njihove sklice v obliki A1. Ko pretvorite obseg v tabelo, program Excel ne spremeni samodejno sklicev na celice v tem obsegu v ustrezna imena tabel in sklice na stolpce.

Izklop glav stolpcev  

Če izklopite glave stolpcev v tabeli (Na kartici tabele Načrt, v skupini Možnosti sloga tabele, počistite polje Vrstica z glavami), to na sestavljene sklice, ki uporabljajo te glave ne vpliva in jih lahko še vedno uporabite v formulah.

Dodajanje ali brisanje stolpcev in vrstic v tabeli  

Ker se obsegi podatkov v tabelah pogosto spreminjajo, se sklici na celice za sestavljene sklice samodejno prilagodijo. Če na primer uporabite ime tabele v formuli za preštevanje vseh celic s podatki v Tabeli s podatki o prodaji v oddelku, na primer =COUNTA(ProdajaOddelka) v Primer tabele s podatki o prodaji v oddelku, bo vrnjena vrednost 30, ker je obseg podatkov A2:E7. Če bi potem dodali dodatno vrstico s podatki, bi se sklic na celico samodejno spremenil v A2:E8 in bi nova vrnjena vrednost bila 35.

Preimenovanje tabele ali stolpca  

Če preimenujete stolpec ali tabelo, program Excel samodejno spremeni ime te tabele ali glave stolpca v vseh sestavljenih sklicih, ki so uporabljeni v delovnem zvezku.

Premikaje, kopiranje in zapolnjevanje sestavljenih sklicev  

Vsi sestavljeni sklici ostanejo isti, ko kopirate ali premikate formulo, ki uporablja sestavljeni sklic.

Ko zapolnjujete formulo, lahko popolnoma kvalificirani sestavljeni sklici prilagodijo določitelje stolpcev v obliki nizov, kot je povzeto v tej tabeli.

 Na vrh strani

Sintaksna pravila za sestavljene sklice

Spodaj je napisan seznam sintaksnih pravil, ki jih morate poznati, ko ustvarjate in urejate sestavljene sklice.

 Opomba   Imena tabel upoštevajo enaka pravila kot določena imena. Če želite več informacij, si oglejte Uporaba imen za pojasnitev formul.

Uporaba oklepajev v določiteljih  

Vsi določitelji tabel, stolpcev in posebnih elementov morajo biti obdani z ujemajočimi se oklepaji ([ ]). Določitelj, ki vsebuje druge določitelje, potrebuje še zunanje ujemajoče se oklepaje, ki obdajajo notranje ujemajoče se oklepaje drugih določiteljev.

Primer   =ProdajaOddelka[[Prodajalec]:[Regija]]

Glave stolpcev so besedilni nizi  

Vse glave stolpcev so besedilni nizi, vendar ne zahtevajo narekovajev, ko jih uporabite v sestavljenih sklicih. Če glava stolpca vsebuje številke ali datume, kot na primer 2004 ali 1/1/2004, se to še vedno šteje kot besedilni niz. Ker so glave stolpcev besedilni nizi, ne morete uporabljati izrazov znotraj oklepajev.

Primer   =ProdajaOddelkaZLPovzetek[[2004]:[2002]]

Posebni znaki v glavah stolpcev v tabeli  

Če glava stolpca v tabeli vsebuje enega od posebnih znakov, mora biti celotna glava stolpca obdana z oklepaji. To dejansko pomeni, da so potrebni dvojni oklepaji v določitelju stolpca z naslednjimi posebnimi znaki: presledek, tabulator, nova vrstica, prehod v novo vrstico, vejica (,), dvopičje (:), pika (.), oglati oklepaj ([) , oglati zaklepaj (]), lojtra (#), enojni narekovaj ('), dvojni narekovaj ("), zaviti oklepaj ({), zaviti zaklepaj (}), dolarski znak ($), strešica (^), zank »in« (&), zvezdica (*), plus (+), enačaj (=), minus (-), večje od (>), manjše od (<) in poševnica desno (/).

Primer   =ProdajaOddelkaZLPovzetek[[Skupni$znesek]]

Edina izjema pri tem pravilu je, če je edini posebni znak, ki je uporabljen, presledek.

Primer  =ProdajaOddelka[Skupni znesek]

Posebni znaki v glavah stolpcev, ki zahtevajo uporabo ubežnega znaka  

Ti znaki imajo poseben pomen in zahtevajo uporabo enojnega narekovaja kot ubežnega znaka: oglati oklepaj ([), oglati zaklepaj (]), lojtra (#) in enojni narekovaj (').

Primer   =ProdajaOddelkaZLPovzetek['#Kosov]

Uporaba presledka za boljšo berljivost sestavljenega sklica  

Presledke lahko uporabite za lažjo berljivost sestavljenih sklicev na ta način:

• En presledek za prvim oglatim oklepajem ([) in pred zadnjim oglatim zaklepajem (]).
• En presledek za vejico.

Primer   =ProdajaOddelka[ [Prodajalec]:[Regija] ]

Primer   =ProdajaOddelka[[#Headers];[#Data];[ComPct]]

 Na vrh strani